Leto 2020 je bilo za bele štorklje eno od najuspešnejših let v zadnjih dvajsetih letih, odkar se izvaja vsakoletno spremljanje njihovega gnezditvenega uspeha. Takrat je iz 12 gnezd poletelo kar 28 mladičev. Že naslednje leto, 2021, je bilo za belo štorkljo na Goričkem eno najslabših, z le 5 mladiči. Leto 2022 je bilo ponovno precej uspešno s 24 mladiči. Sodeč bo popisu je tudi leto 2023 precej uspešno.
Prvi obeti za letošnje leto so bili slabi. Na gnezditveni uspeh štorkelj v veliki meri vpliva vreme v prvi polovici maja, ko so mladiči stari največ 14 dni, saj so takrat najbolj občutljivi na podhladitve. V letih z deževno in hladno pomladjo je smrtnost mladičev velika. Tudi v letošnjem letu v začetku maja so bile vremensko neugodne razmere z veliko padavinami in nizkimi temperaturami, zato je obstajala bojazen, da bo letošnji uspeh slab. Popis, ki kot vsako leto poteka v začetku julija, je razkril, da so bile bojazni odveč.
Štorklje so gnezdile na 11 gnezdih, kar je drugi najboljši rezultat po številu gnezdečih parov. Starši so uspešno vzredili 22 mladičev, tako da sta bila v povprečju v gnezdu 2 mladiča. V lanskem letu so bili v povprečju na posameznem gnezdu več kot 3 mladiči.
Na Kobilju, v Dolnjih Slavečih in Domanjševcih so starši uspešno vzredili po tri mladiče, medtem ko je bil na treh gnezdih le en mladič. Štorklje imajo namreč strategijo, da vržejo jajca ali mladiče iz gnezda, če viri in pogoji v naravi ne dopuščajo, da bi se vsi normalno razvili. Štorkljino strategijo bi lahko opisali kot »bolje 1 krepak mladič kot 3 šibki mladiči«.
Manjši vpliv neugodnih vremenskih razmer je lahko tako posledica relativno zgodnjih vrnitev na gnezdišča in zgodnjih pričetkov gnezdenja, zaradi česar so bili mladiči v maju že večji. Hkrati lahko vplivajo na gnezditveni uspeh tudi drugi dejavniki, kot so razpoložljivost hrane, mikroklimatske razmere in izkušenost staršev.
Franc Bračko že vrsto let, kot pogodbeni sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, obročka mladiče štorkelj v Pomurju in Podravju. Glede na dolgoletne izkušnje ocenjuje, da je gnezditveni uspeh v Prekmurju povprečen, medtem ko je bil na Dravsko-Ptujskem polju nekoliko slabši.
Obročkanje je najstarejša in tudi najbolj razširjena znanstvena metoda označevanja ptic, ki zagotavlja zanesljivo in neškodljivo prepoznavanje posameznih živali. Mladim štorkljam se še v gnezdu na nogo namesti obroček z unikatno oznako, po kateri jo lahko nato vedno prepoznamo. Nekaj odraslih obročkanih štorkelj je letos gnezdilo tudi na Goričkem. V Dolnjih Slavečih je letos gnezdila štorklja, ki je bila leta 2016 obročkana kot mladič v Ljutomeru. V Gornjih Petrovcih je že tretje leto zapored gnezdila štorklja, ki je bila leta 2016 obročkana v Zgornji Voličini v Slovenskih goricah. Letos je prvič par štorkelj gnezdil v Markovcih na gnezdu, ki ga je sam izdelal Martin Štuhec. Ena od gnezdečih štorkelj ima na nogi obroček z oznako W1023 in je bila kot mladič obročkana leta 2020 prav tako v istem gnezdu v Zgornji Voličini. Tako sta dva mladiča iz istega gnezda, izvaljena v različnih letih, letos gnezdila v dveh skoraj sosedskih vaseh na Goričkem.
(vir: park-goricko.org)
